32015R0730

EUR-Lex

Dostop do prava EU

Dokument je izvleček s spletišča EUR-Lex.

EUROPA
Začetna stran EUR-Lex
Uredba - 2015/730 - SL - EUR-Lex

Pomoč

Nasveti za iskanje

Želite več možnosti iskanja? Uporabite Napredno iskanje

Dokument 32015R0730

Pomoč

Uredba Evropske centralne banke (EU) 2015/730 z dne 16. aprila 2015 o spremembah Uredbe (EU) št. 1011/2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2012/24) (ECB/2015/18)

UL L 116, 7.5.2015, str. 5–19 (BG, ES, CS, DA, DE, ET, EL, EN, FR, HR, IT, LV, LT, HU, MT, NL, PL, PT, RO, SK, SL, FI, SV)

Pravni status dokumenta V veljavi

ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2015/730/oj

HTML

PDF

Uradni list

7.5.2015

Uradni list Evropske unije

L 116/5

UREDBA EVROPSKE CENTRALNE BANKE (EU) 2015/730

z dne 16. aprila 2015

o spremembah Uredbe (EU) št. 1011/2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2012/24) (ECB/2015/18)

SVET EVROPSKE CENTRALNE BANKE JE –

ob upoštevanju Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke ter zlasti člena 5 Statuta,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2533/98 z dne 23. novembra 1998 o zbiranju statističnih informacij s strani Evropske centralne banke (1) ter zlasti členov 5(1) in 6(4) Uredbe,

ob upoštevanju mnenja Evropske komisije (2),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Z namenom, da se Evropski centralni banki (ECB) zagotovi ustrezna statistika o finančnih dejavnostih podsektorja zavarovalnih družb v državah članicah, katerih valuta je euro (v nadaljnjem besedilu: države članice euroobmočja), je Uredba Evropske centralne banke (EU) št. 1374/2014 (ECB/2014/50) (3) uvedla nove zahteve za statistično poročanje za zavarovalne družbe. Zato bi bilo treba Uredbo (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke (ECB/2012/24) (4) spremeniti tako, da se določijo zahteve za statistično poročanje o imetjih vrednostnih papirjev zavarovalnih družb. Da bi zmanjšali breme poročanja, bi morale nacionalne centralne banke (NCB) biti pooblaščene za združevanje svojih zahtev za poročanje v skladu z Uredbo (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) in svojih zahtev za poročanje v skladu z Uredbo (EU) št. 1374/2014.

(2)

Obstaja tesna povezava med podatki o imetjih vrednostnih papirjev zavarovalnih družb, ki jih NCB zbirajo za statistične namene v skladu z Uredbo (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24), in podatki, ki jih zbirajo pristojni nacionalni organi za namene nadzora v okviru, vzpostavljenem z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta (5). Člen 70 Direktive 2009/138/ES določa, da lahko pristojni nacionalni organi posredujejo podatke za namene opravljanja nalog v skladu z navedeno direktivo nacionalnim centralnim bankam in drugim organom s podobno funkcijo v vlogi denarnih organov. Na podlagi splošnega mandata ECB v skladu s členom 5.1. Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljnjem besedilu: Statut ESCB) o sodelovanju z drugimi organi na področju statistike ter za zmanjšanje upravnega bremena in v izogib podvajanju nalog lahko NCB, kolikor je to možno, izpeljejo podatke, ki jih je treba poročati v skladu z Uredbo (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24), iz podatkov, zbranih v skladu z Direktivo 2009/138/ES, vključno z nacionalnimi predpisi o izvajanju navedene direktive, ob ustreznem upoštevanju pogojev katerega koli sporazuma o sodelovanju med zadevno NCB in zadevnim pristojnim nacionalnim organom.

(3)

Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (6) (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010), zahteva, da se o sredstvih in obveznostih institucionalnih enot poroča v rezidenčni državi. Za zmanjšanje poročevalskega bremena, če NCB izpeljejo podatke, ki jih morajo poročati zavarovalne družbe, iz podatkov, zbranih v skladu z Direktivo 2009/138/ES, se lahko imetja vrednostnih papirjev podružnic zavarovalnih družb, katerih matične družbe so rezidenti Evropskega gospodarskega prostora (EGP), združijo z imetji matične družbe. V tem primeru je treba zbrati omejene informacije o podružnicah zavarovalnih družb, in sicer za namene spremljanja njihove velikosti in vseh posledičnih odstopanj od načela rezidenčnosti po ESR 2010.

(4)	Zato je treba Uredbo (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) ustrezno spremeniti –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Člen 1

Spremembe

Uredba (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) se spremeni:

v členu 1 se doda naslednja opredelitev:

„8a.	‚zavarovalna družba‘ ima enak pomen, kot je opredeljen v členu 1 Uredbe (EU) št. 1374/2014 Evropske centralne banke (ECB/2014/50) (*1).

(*1) Uredba Evropske centralne banke (EU) št. 1374/2014 z dne 28. novembra 2014 o zahtevah za statistično poročanje za zavarovalne družbe (ECB/2014/50) (UL L 366, 20.12.2014, str. 36).“ "

;

člen 2 se spremeni:

(a)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjima:

„1. Dejansko poročevalsko populacijo sestavljajo rezidenčne MFI, investicijski skladi, DPFS, zavarovalne družbe, skrbniki in vodje bančnih skupin, ki jih Svet ECB določi kot poročevalske skupine v skladu z odstavkom 4 in so uradno obveščeni o obveznostih poročanja, ki veljajo zanje v skladu z odstavkom 5 (v nadaljnjem besedilu skupaj: ‚dejanske poročevalske enote‘ in posamično: ‚dejanska poročevalska enota‘).

2. Če SDT, investicijski sklad, DPFS ali zavarovalna družba niso pravne osebe po njihovem nacionalnem pravu, so za poročanje informacij, zahtevanih po tej uredbi, odgovorne osebe, ki so pravno upravičene zastopati te subjekte, v primeru odsotnosti formaliziranega zastopanja pa osebe, ki so po veljavnem nacionalnem pravu odgovorne za njihova ravnanja.“

;

(b)

vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. Kadar NCB izpeljejo podatke, ki jih morajo zavarovalne družbe poročati po tej uredbi, iz podatkov, zbranih v skladu z Direktivo 2009/138/ES, dejansko poročevalsko populacijo zavarovalnih družb sestavljajo:

(a)	zavarovalne družbe, ki so ustanovljene in rezidenti na ozemlju zadevne države članice euroobmočja, vključno s hčerinskimi družbami, katerih nadrejeni subjekti so zunaj tega ozemlja;

(b)	podružnice zavarovalnih družb, navedenih v točki (a), ki so rezidenti zunaj ozemlja zadevne države članice euroobmočja;

(c)	podružnice zavarovalnih družb, ki so rezidenti na ozemlju zadevne države članice euroobmočja, njihova matična družba pa je zunaj EGP.

V izogib dvomu podružnice zavarovalnih družb, ki so rezidenti na ozemlju države članice euroobmočja in katerih matična družba je v EGP, niso del dejanske poročevalske populacije.“

;

člen 3 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1. MFI, investicijski skladi, DPFS, zavarovalne družbe in skrbniki svojim zadevnim nacionalnim centralnim bankam zagotovijo podatke po posameznih vrednostnih papirjih o stanjih ob koncu četrtletja ali ob koncu meseca ter, v skladu z odstavkom 5, o finančnih transakcijah za zadevni mesec ali četrtletje ali statistične informacije, potrebne za izpeljavo takih transakcij, o lastnih imetjih vrednostnih papirjev s kodo ISIN, v skladu z delom 2 Priloge I. Ti podatki se poročajo četrtletno ali mesečno v skladu z navodili za poročanje, ki jih opredelijo zadevne nacionalne centralne banke.“

;

(b)

vstavita se naslednja odstavka 2a in 2b:

„2a. Zadevna NCB zahteva, da skrbniki četrtletno ali mesečno poročajo, v skladu z navodili za poročanje, ki jih opredeli zadevna NCB, podatke po posameznih vrednostnih papirjih in informacijah za vlagatelje za stanje ob koncu četrtletja ali ob koncu meseca in v skladu z odstavkom 5 o finančnih transakcijah za zadevno četrtletje ali mesec za vrednostne papirje s kodo ISIN, ki jih imajo v hrambi za račun zavarovalnih družb;

2b. Kadar nacionalne centralne banke izpeljejo podatke, ki jih morajo zavarovalne družbe poročati po tej uredbi, iz podatkov, zbranih v skladu z Direktivo 2009/138/ES, zavarovalne družbe zadevni nacionalni centralni banki letno zagotovijo agregirane podatke ali podatke po posameznih vrednostnih papirjih za stanje vrednostnih papirjev s kodo ISIN ob koncu leta, podrobneje razčlenjene glede na skupno domače imetje zavarovalne družbe in skupno imetje njenih podružnic v vsaki državi v EGP ali zunaj EGP v skladu z delom 8 Priloge I. V tem primeru zavarovalne družbe, ki prispevajo k letnemu poročanju, zajemajo vsaj 95 % skupnega imetja vrednostnih papirjev s kodo ISIN v imetništvu zavarovalnih družb, v zadevni državi članici euroobmočja.“

;

(c)

odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:

„4. Zahteve za poročanje po tej uredbi, vključno z odstopanji od njih, ne posegajo v zahteve za poročanje, določene v: (a) Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), (b) Uredbi (ES) št. 958/2007 (ECB/2007/8), (c) Uredbi (ES) št. 24/2009 (ECB/2008/30), (d) Uredbi (EU) št. 1374/2014 (ECB/2014/50).“

;

(d)

dodajo se naslednji odstavki 8 do 11:

„8. Zadevna nacionalna centralna banka zahteva, da vodje poročevalskih skupin četrtletno poročajo informacije, zahtevane v delu 6 Priloge I pod oznako ‚izdajatelj je del poročevalske skupine‘ (za vsak vrednostni papir posebej), o vrednostnih papirjih s kodo ISIN, ki jih imajo njihove skupine, v skladu s členom 3(3), in vrednostnih papirjih brez kode ISIN, ki jih imajo njihove skupine, v skladu s členom 3(6).

9. Nacionalne centralne banke lahko pridobijo podatke o imetju vrednostnih papirjev zavarovalnih družb, ki jih je treba poročati po tej uredbi, iz naslednjih podatkov, ki se zbirajo po okviru, vzpostavljenem z Direktivo 2009/138/ES:

(a)

iz podatkov, vsebovanih v predlogah za kvantitativno poročanje, namenjenih nadzorniškemu poročanju, ki jih pristojni nacionalni organi pošljejo nacionalnim centralnim bankam, ne glede na to, ali sta nacionalna centralna banka in pristojni nacionalni organ ločeno ustanovljena ali združena v isti instituciji, v skladu z ureditvami za sodelovanje med obema organoma, ali

(b)	iz podatkov, vsebovanih v predlogah za kvantitativno poročanje, namenjenih nadzorniškemu poročanju, ki jih poročevalske enote neposredno in sočasno pošljejo nacionalni centralni banki in pristojnemu nacionalnemu organu.

10. Kadar predloga za kvantitativno poročanje, namenjena nadzorniškemu poročanju, vsebuje podatke, ki so potrebni za izpolnitev zahtev za statistično poročanje zavarovalnih družb iz te uredbe, morajo nacionalne centralne banke imeti dostop do celotne predloge, da zagotovijo kakovost podatkov.

11. Države članice lahko vzpostavijo ureditve za sodelovanje, da se zadevnemu pristojnemu nacionalnemu organu omogoči centralizirano zbiranje informacij, ki zajemajo zahteve za zbiranje podatkov po okviru, vzpostavljenem z Direktivo 2009/138/ES, in dodatne zahteve za zbiranje podatkov, opredeljene v tej uredbi, v skladu z nacionalnim pravom in usklajenim referenčnim okvirom, kot ga lahko opredeli ECB.“

;

člen 4 se spremeni:

(a)

v odstavku 1(a) se prvi stavek točke (i) nadomesti z naslednjim:

„nacionalne centralne banke lahko MFI, investicijskim skladom, DPFS, zavarovalnim družbam in skrbnikom odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje iz člena 3(1), če v obliki stanj skupni prispevek sektorja ali podsektorja izvzetih MFI, investicijskih skladov, DPFS, zavarovalnih družb in skrbnikov k nacionalnim imetjem MFI, investicijskih skladov, DPFS, zavarovalnih družb oziroma skrbnikov ne preseže 40 %;“;

(b)

v odstavku 1(b) se točka (i) se nadomesti z naslednjo:

„(i)

nacionalne centralne banke lahko MFI, investicijskim skladom, DPFS, zavarovalnim družbam in skrbnikom odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje iz člena 3(1), če v obliki stanj skupni prispevek sektorja ali podsektorja izvzetih MFI, investicijskih skladov, DPFS, zavarovalnih družb in skrbnikov k nacionalnim imetjem MFI, investicijskih skladov, DPFS, zavarovalnih družb oziroma skrbnikov ne preseže 5 %;“

;

(c)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2. NCB lahko v celoti ali delno izvzamejo kreditne institucije iz zahtev za poročanje, pod pogojem, da skupni prispevek k celotni vrednosti vrednostnih papirjev, ki jih imajo kreditne institucije, v zadevni državi članici euroobmočja v obliki stanj ne preseže 5 %. Ta prag se lahko zviša na 15 % v prvih dveh letih po začetku poročanja po tej uredbi.“

;

(d)

vstavi se naslednji odstavek 2a:

„2a. NCB lahko zavarovalnim družbam odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje iz člena 3(1), kot sledi:

(a)

NCB lahko zavarovalnim družbam odobrijo odstopanja na podlagi skupnega imetja vrednostnih papirjev s kodo ISIN, ki jih imajo zavarovalne družbe, če skupni prispevek, ki ga imajo izvzete zavarovalne družbe k skupnemu znesku vrednostnih papirjev v zadevni državi članici euroobmočja v obliki stanj, ne preseže 5 %; ali

(b)

NCB lahko zavarovalnim družbam odobrijo odstopanja na podlagi skupnega imetja vrednostnih papirjev s kodo ISIN pri zavarovalniških družbah, če:

(i)	skupni prispevek, ki ga imajo izvzete zavarovalne družbe, k skupnemu znesku vrednostnih papirjev v zadevni državi članici euroobmočja v obliki stanj ne preseže 20 %; in

(ii)

podatki, ki jih zavarovalne družbe neposredno poročajo v skladu s členom 3(1), in podatki, ki jih skrbniki poročajo v povezavi z imetji zavarovalnih družb, ki niso predmet neposrednega poročanja, skupaj po posameznih vrednostnih papirjih zajemajo 95 % ali več skupnega imetja vrednostnih papirjev s kodo ISIN pri zavarovalnih družbah, v vsaki državi članici euroobmočja.“

;

(e)

odstavka 3 in 4 se nadomestita z naslednjima:

„3. NCB lahko vsem SDT odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje iz člena 3(1), če njihovo skupno imetje vrednostnih papirjev s kodo ISIN zajema manj kot 2 % vrednostnih papirjev, ki jih imajo SDT euroobmočja.

4. NCB lahko vsem DPFS odobrijo odstopanja od zahtev za poročanje iz člena 3(1), če njihovo skupno imetje vrednostnih papirjev s kodo ISIN zajema manj kot 2 % vrednostnih papirjev, ki jih imajo DPFS euroobmočja.“

;

(f)

v odstavku 5 se doda naslednja točka (c):

„(c)

NCB lahko skrbnike v celoti ali delno izvzamejo iz zahtev za poročanje iz člena 3(2a), če zavarovalne družbe podatke poročajo neposredno v skladu s členom 3(1) in podatki, ki jih poročajo skrbniki v povezavi z imetji zavarovalnih družb, ki niso predmet neposrednega poročanja, in skupaj po posameznih vrednostnih papirjih zajemajo 95 % ali več skupnega imetja vrednostnih papirjev s kodo ISIN pri zavarovalnih družbah v vsaki državi članici euroobmočja.“

;

(g)	vstavi se naslednji odstavek 6a: „6a. NCB se lahko odločijo, da vodjem poročevalskih skupin odobrijo odstopanje od zahtev za poročanje iz člena 3(8), če lahko nacionalne centralne banke podatke, ki jih poročajo vodje poročevalskih skupin, izpeljejo iz podatkov, zbranih iz drugih virov.“ ;

(h)

odstavek 7 se nadomesti z naslednjim:

„7. NCB se lahko odločijo za odobritev odstopanj od zahtev za poročanje po tej uredbi, če dejanske poročevalske enote poročajo iste podatke po Uredbi (ES) št. 25/2009 (ECB/2008/32), Uredbi (ES) št. 958/2007 (ECB/2007/8), Uredbi (ES) št. 24/2009 (ECB/2008/30) ali Uredbi (EU) št. 1374/2014 (ECB/2014/50) ali če lahko nacionalne centralne banke kako drugače izpeljejo iste podatke, v skladu z minimalnimi statističnimi standardi, določenimi v Prilogi III;“

;

vstavi se naslednji člen 7a:

„Člen 7a

Združitve, delitve in reorganizacije

Če lahko združitev, delitev ali reorganizacija vpliva na izpolnitev statističnih obveznosti, zadevne poročevalske enote neposredno ali prek zadevnega pristojnega nacionalnega organa obvestijo zadevno nacionalno centralno banko o načrtovanih postopkih za izpolnitev zahtev za statistično poročanje, določenih v tej uredbi, in sicer v skladu z ureditvami za sodelovanje, ko postane namera za izvedbo takšne operacije javna in pravočasno, preden začne učinkovati.“

;

vstavi se naslednji člen 10a:

„Člen 10a

Prvo poročanje po začetku veljavnosti Uredbe (EU) 2015/730 (ECB/2015/18) (*2)

1. Prvo poročanje po začetku veljavnosti Uredbe (EU) 2015/730 (ECB/2015/18) se začne s podatki, ki se nanašajo na referenčno obdobje marec 2015, če ni drugače določeno v tem členu.

2. Prvo poročanje zavarovalnih družb v skladu s členom 3(1) se začne s podatki, ki se nanašajo na referenčno obdobje marec 2016.

3. Prvo poročanje skrbnikov v skladu s členom 3(2a) se začne s podatki, ki se nanašajo na referenčno obdobje marec 2016.

4. Prvo poročanje zavarovalnih družb v skladu s členom 3(2b) se začne z letnimi podatki, ki se nanašajo na referenčno leto 2016.

(*2) Uredba Evropske centralne banke (EU) 2015/730 z dne 16. aprila 2015 o spremembah Uredbe (EU) št. 1011/2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2012/24) (ECB/2015/18) (UL L 116, 7.5.2015, str. 5).“ "

Člen 2

Spremembe prilog I in II k Uredbi (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24)

Prilogi I in II k Uredbi (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) se spremenita v skladu s prilogama I in II k tej uredbi.

Člen 3

Končna določba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah v skladu s pogodbami.

V Frankfurtu na Majni, 16. aprila 2015

Za Svet ECB

Predsednik ECB

Mario DRAGHI

(1) UL L 318, 27.11.1998, str. 8.

(2) UL C 72, 28.2.2015, str. 3.

(3) Uredba Evropske centralne banke (EU) št. 1374/2014 z dne 28. novembra 2014 o zahtevah za statistično poročanje za zavarovalne družbe (ECB/2014/50) (UL L 366, 20.12.2014, str. 36).

(4) Uredba (EU) št. 1011/2012 Evropske centralne banke z dne 17. oktobra 2012 o statistiki imetij vrednostnih papirjev (ECB/2012/24) (UL L 305, 1.11.2012, str. 6).

(5) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

(6) Uredba (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (UL L 174, 26.6.2013, str. 1).

PRILOGA I

Priloga I k Uredbi (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) se spremeni:

del 1 se spremeni:

(a)

prvi stavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„MFI, investicijski skladi in skrbniki, ki poročajo podatke o lastnih imetjih vrednostnih papirjev ali o vrednostnih papirjih, ki jih imajo v skrbništvu v imenu rezidenčnih vlagateljev, morajo zagotoviti statistične informacije v skladu z enim izmed naslednjih pristopov:“; in

(b)	prvi stavek odstavka 2 se nadomesti z naslednjim: „DPFS in zavarovalne družbe zagotovijo statistične informacije v skladu z enim izmed naslednjih pristopov:“ ;

del 2 se nadomesti z naslednjim:

„DEL 2

Podatki o lastnih imetjih vrednostnih papirjev s kodo ISIN, ki jih imajo MFI, investicijski skladi, DPFS, zavarovalne družbe in skrbniki

Finančni vlagatelji, ki pripadajo MFI, investicijskim skladom, DPFS ali zavarovalnim družbam, in skrbniki poročajo podatke za polja iz spodnje tabele za lastna imetja vrednostnih papirjev za vsak vrednostni papir, ki mu je dodeljena koda ISIN in je razvrščen v kategorijo vrednostnih papirjev ‚dolžniški vrednostni papirji‘ (F.3), ‚delnice, ki kotirajo na borzi‘ (F.511) ali ‚delnice ali enote investicijskih skladov‘ (F.52). Podatki se poročajo v skladu z naslednjimi pravili in opredelitvami iz Priloge II:

(a)	podatki se poročajo za polji 1 in 2;

(b)

podatki se poročajo v skladu s točko (i) ali (ii), kot sledi:

(i)	če MFI, investicijski skladi, DPFS, zavarovalne družbe in skrbniki poročajo o finančnih transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih, se podatki poročajo za polje 5 in, kadar tako zahteva zadevna NCB, tudi za polje 6; ali

(ii)	če MFI, investicijski skladi, DPFS, zavarovalne družbe in skrbniki ne poročajo o finančnih transakcijah po posameznih vrednostnih papirjih, se podatki poročajo za polje 6, kadar tako zahteva zadevna NCB.

Zadevna NCB se lahko odloči, da od finančnih vlagateljev, ki pripadajo MFI, investicijskim skladom, DPFS in zavarovalnim družbam, in skrbnikov zahteva poročanje podatkov za polji 1 in 3 namesto podatkov v skladu s točko (a). V tem primeru se namesto podatkov v skladu s točko (b) poročajo tudi podatki za polje 5 in, kadar tako zahteva zadevna NCB, tudi za polje 7.

Zadevna NCB se lahko tudi odloči, da od finančnih vlagateljev, ki pripadajo MFI, investicijskim skladom, DPFS in zavarovalnim družbam, in skrbnikov zahteva poročanje podatkov za polja 2b, 3 in 4.

Polje	Opis
1	Koda ISIN
2	Število enot ali agregirana nominalna vrednost
2b	Osnova za kotiranje
3	Tržna vrednost
4	Naložbe v vrednostne papirje ali neposredne naložbe
5	Finančne transakcije
6	Druge spremembe obsega po nominalni vrednosti
7	Druge spremembe obsega po tržni vrednosti“

;

del 3 se spremeni:

(a)	pred tabelo se doda naslednji stavek: „Skrbniki, ki poročajo o imetju zavarovalnih družb v skladu s členom 3(2a), poročajo tudi podatke za polje 9 ali polje 10.“ ;

(b)

tabela se nadomesti z naslednjo:

„Polje

Opis

Koda ISIN

Število enot ali agregirana nominalna vrednost

Osnova za kotiranje

Sektor imetnika:

—	zavarovalne družbe (S.128)

—	pokojninski skladi (S.129)

—	drugi finančni posredniki (S.125) razen družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja, izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126), lastnih finančnih institucij in posojilodajalcev (S.127)

—	družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja (pododdelek S.125)

—	nefinančne družbe (S.11)

—	država (S.13) (1)

—	gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (2)

Tržna vrednost

Naložbe v vrednostne papirje ali neposredne naložbe

Finančne transakcije

Druge spremembe obsega po nominalni vrednosti

Druge spremembe obsega po tržni vrednosti

Institucija imetnika

Institucija imetnika je predmet neposrednega poročanja

;

del 6 se spremeni:

(a)	zadnji stavek se nadomesti z naslednjim: „Zadevna NCB se lahko tudi odloči, da od vodij poročevalskih skupin zahteva poročanje podatkov za polja 2b, 3 in 6.“ ;

(b)

tabela se nadomesti z naslednjo:

„Polje

Opis

Alternativne možnosti poročanja

Koda ISIN

(i)	Raven skupine

(ii)	Ločeno obravnavani rezidenčni in nerezidenčni subjekti

(iii)

Po subjektu“

Število enot ali agregirana nominalna vrednost

Osnova za kotiranje

Tržna vrednost

Rezidenčni subjekti/nerezidenčni subjekti

Subjekt v skupini

Izdajatelj je del poročevalske skupine

;

del 7 se spremeni:

(a)

prvi odstavek se nadomesti z naslednjim:

„Finančni vlagatelji, ki pripadajo MFI, investicijskim skladom, DPFS ali zavarovalnim družbam, in skrbniki lahko poročajo podatke za polja iz spodnje tabele za vsak vrednostni papir, ki mu ni dodeljena koda ISIN in je razvrščen v kategorijo vrednostnih papirjev ‚kratkoročni dolžniški vrednostni papirji‘ (F.31), ‚dolgoročni dolžniški vrednostni papirji‘ (F.32), ‚delnice, ki kotirajo na borzi‘ (F.511) ali ‚delnice ali enote investicijskih skladov‘ (F.52). Podatki se poročajo v skladu z naslednjimi pravili in opredelitvami iz Priloge II:“

;

(b)

točki (a)(i) in (ii) se nadomestita z naslednjima:

„(i)

podatki za polja 1 do 4 (namesto podatkov za polji 2 in 4 se lahko poročajo podatki za polje 5), za polja 6, 7 in 9 do 15 ter bodisi za polje 16 bodisi za polji 17 in 18, za referenčno četrtletje ali mesec, po posameznih vrednostnih papirjih z uporabo identifikacijske številke, kot je CUSIP, SEDOL, identifikacijska številka NCB itd.; ali

(ii)	agregirani podatki za polja 2 do 4 (namesto podatkov za polji 2 in 4 se lahko poročajo podatki za polje 5), za polja 6, 7 in 9 do 15 ter bodisi podatki za polje 16 bodisi za polji 17 in 18, za referenčno četrtletje ali mesec.“

;

(c)

točka (b) se nadomesti z naslednjo:

„(b)

Za skrbnike, ki poročajo podatke o vrednostnih papirjih, ki jih imajo v imenu rezidenčnih finančnih vlagateljev, od katerih se ne zahteva poročanje o njihovih imetjih vrednostnih papirjev, in v imenu nefinančnih vlagateljev, se lahko poročajo četrtletni ali mesečni podatki, kot sledi:

(i)

podatki za polja 1 do 4 (namesto podatkov za polji 2 in 4 se lahko poročajo podatki za polje 5), za polja 6 in 8 do 15 ter bodisi za polje 16 bodisi za polji 17 in 18, za referenčno četrtletje ali mesec, po posameznih vrednostnih papirjih z uporabo identifikacijske številke, kot je CUSIP, SEDOL, identifikacijska številka NCB itd.; ali

(ii)	agregirani podatki za polja 2 do 4 (namesto podatkov za polji 2 in 4 se lahko poročajo podatki za polje 5), za polja 6 in 8 do 15 ter bodisi podatki za polje 16 bodisi za polji 17 in 18, za referenčno četrtletje ali mesec.

Skrbniki, ki poročajo o imetju zavarovalnih družb v skladu s členom 3(2a), poročajo tudi podatke za polji 22 in 23.“

;

(d)

doda se naslednja točka (c):

„(c)

Za vodje bančnih skupin, ki poročajo podatke o vrednostnih papirjih v lasti njihove skupine, vključno z nerezidenčnimi subjekti, se lahko četrtletni podatki poročajo, kot sledi:

(i)	podatki za polja 1 do 4 (namesto podatkov za polji 2 in 4 se lahko poročajo podatki za polje 5) in za polja 6 in 9 do 15 za referenčno četrtletje, po posameznih vrednostnih papirjih z uporabo identifikacijske številke, kot je CUSIP, SEDOL, identifikacijska številka NCB itd.; ali

(ii)	agregirani podatki za polja 2 do 4 (namesto podatkov za polji 2 in 4 se lahko poročajo podatki za polje 5) in za polja 6 in 9 do 15 za referenčno četrtletje.

Podatki v točkah (i) in (ii) se poročajo v skladu z eno izmed naslednjih možnosti:

(i)	agregirano za celotno skupino; ali

(ii)	ločeno za rezidenčne in za nerezidenčne subjekte v skupini. V tem primeru se poročajo tudi podatki za polje 19; ali

(iii)

ločeno za vsak subjekt v skupini. V tem primeru se poročajo tudi podatki za polje 20.

Zadevna NCB se lahko odloči, da od vodij poročevalskih skupin zahteva tudi poročanje podatkov za polje 21“

;

(e)

tabela se nadomesti z naslednjo:

„Polje

Opis

Identifikacijska koda vrednostnega papirja (identifikacijska številka NCB, CUSIP, SEDOL, drugo)

Število enot ali agregirana nominalna vrednost (3)

Osnova za kotiranje

Cena

Tržna vrednost

Instrument:

—	kratkoročni dolžniški vrednostni papirji (F.31)

—	dolgoročni dolžniški vrednostni papirji (F.32)

—	delnice, ki kotirajo na borzi (F.511)

—	delnice ali enote investicijskih skladov (F.52)

Sektor ali podsektor vlagateljev, ki poročajo podatke o lastnih imetjih vrednostnih papirjev:

—	centralna banka (S.121)

—	institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)

—	skladi denarnega trga (S.123)

—	investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124)

—	družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja (pododdelek S.125)

—	zavarovalne družbe (S.128)

Sektor ali podsektor vlagateljev, o katerem poročajo skrbniki:

—	druge finančne družbe razen denarnih finančnih institucij, investicijskih skladov, družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja, zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125 + S.126 + S.127)

—	zavarovalne družbe (S.128)

—	pokojninski skladi (S.129)

—	nefinančne družbe (S.11)

—	država (S.13) (4)

—	gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki izvajajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (5)

Sektor ali podsektor izdajatelja:

—	centralna banka (S.121)

—	institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)

—	skladi denarnega trga (S.123)

—	investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124)

—	druge finančne družbe razen denarnih finančnih institucij, investicijskih skladov, družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja, zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125 + S.126 + S.127)

—	družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja (pododdelek S.125)

—	zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.128 + S.129) (6)

—	nefinančne družbe (S.11)

—	država (S.13)

—	gospodinjstva in neprofitne institucije, ki izvajajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (7)

Naložbe v vrednostne papirje ali neposredne naložbe

Razčlenitev po državi vlagatelja

Razčlenitev po državi izdajatelja

Valuta denominacije vrednostnega papirja

Datum izdaje

Datum zapadlosti

Finančne transakcije

Prevrednotovalni popravki

Druge spremembe obsega

Rezidenčni subjekti/nerezidenčni subjekti

Subjekt v skupini

Izdajatelj je del poročevalske skupine

Institucija imetnika

Institucija imetnika je predmet neposrednega poročanja

;

doda se naslednji del 8:

„DEL 8

Letno poročanje zavarovalnih družb o lastnih imetjih vrednostnih papirjev s kodo ISIN

Zavarovalne družbe letno poročajo podatke za polja iz spodnje tabele za lastna imetja vrednostnih papirjev za vsak vrednostni papir, ki mu je dodeljena koda ISIN in je razvrščen v kategorijo vrednostnih papirjev ‚dolžniški vrednostni papirji‘ (F.3), ‚delnice, ki kotirajo na borzi‘ (F.511) ali ‚delnice ali enote investicijskih skladov‘ (F.52). Podatki se poročajo v skladu z naslednjimi pravili in opredelitvami iz Priloge II:

(a)	če zavarovalne družbe poročajo podatke po posameznih vrednostnih papirjih, poročajo podatke za polja 1, 2 in 4;

(b)	zadevna NCB lahko zahteva, da tudi finančni vlagatelji, ki pripadajo zavarovalnim družbam, poročajo podatke za polji 2b in 3;

(c)	če zavarovalne družbe poročajo agregirane podatke, poročajo podatke za polja 3 in 4 do 8.

Polje

Opis

Koda ISIN

Število enot ali agregirana nominalna vrednost

Osnova za kotiranje

Tržna vrednost

Geografska razčlenitev imetnika (posamezne države v EGP, države zunaj EGP)

Instrument:

—	kratkoročni dolžniški vrednostni papirji (F.31)

—	dolgoročni dolžniški vrednostni papirji (F.32)

—	delnice, ki kotirajo na borzi (F.511)

—	delnice ali enote investicijskih skladov (F.52)

Sektor ali podsektor izdajatelja:

—	centralna banka (S.121)

—	institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)

—	skladi denarnega trga (S.123)

—	investicijski skladi, razen skladov denarnega trga (S.124)

—	druge finančne družbe razen denarnih finančnih institucij, investicijskih skladov, družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja, zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125 + S.126 + S.127)

—	družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja (pododdelek S.125)

—	zavarovalne družbe in pokojninski skladi (S.128 + S.129) (8)

—	nefinančne družbe (S.11)

—	država (S.13)

—	gospodinjstva in neprofitne institucije, ki izvajajo storitve za gospodinjstva (S.14 + S.15) (9)

Razčlenitev po državi izdajatelja

Valuta denominacije vrednostnega papirja

(1) Kadar je mogoče, se o podsektorjih ‚centralna država‘ (S. 1311), ‚regionalna država‘ (S. 1312), ‚lokalna država‘ (S. 1313) in ‚skladi socialne varnosti‘ (S. 1314) poroča v ločeni obravnavi.

(2) Zadevna NCB lahko od dejanskih poročevalskih enot zahteva, da ločeno obravnavajo podsektorja ‚gospodinjstva‘ (S.14) in ‚nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva‘ (S.15).“

(3) Za agregirane podatke: število enot ali agregirana nominalna vrednost z enako ceno (glej polje 4).

(4) Kjer je mogoče, se o podsektorjih ‚centralna država‘ (S.1311), ‚regionalna država‘ (S.1312), ‚lokalna država‘ (S.1313) in ‚skladi socialne varnosti‘ (S.1314) poroča v ločeni obravnavi.

(5) Kjer je mogoče, se o podsektorjih ‚gospodinjstva‘ (S.14) in ‚nepridobitne institucije, ki izvajajo storitve za gospodinjstva‘ (S.15) poroča v ločeni obravnavi.

(6) Kjer je mogoče, se o sektorjih ‚zavarovalne družbe‘ (S.128) in ‚pokojninski skladi‘ (S.129) poroča v ločeni obravnavi.

(7) Zadevna NCB lahko od dejanskih poročevalskih enot zahteva, da ločeno obravnavajo podsektorja ‚gospodinjstva‘ (S.14) in ‚nepridobitne institucije, ki izvajajo storitve za gospodinjstva‘ (S.15).“

(8) Kjer je mogoče, se o sektorjih ‚zavarovalne družbe‘ (S.128) in ‚pokojninski skladi‘ (S.129) poroča v ločeni obravnavi.

(9) Zadevna NCB lahko od dejanskih poročevalskih enot zahteva, da ločeno obravnavajo podsektorja ‚gospodinjstva‘ (S.14) in ‚nepridobitni izvajalci storitev za gospodinjstva‘ (S.15).“

PRILOGA II

Priloga II k Uredbi (EU) št. 1011/2012 (ECB/2012/24) se spremeni:

tabela v delu 1 se nadomesti z naslednjo:

„Kategorija

Opis glavnih značilnosti

1.	Dolžniški vrednostni papirji (F.3)

Dolžniški vrednostni papirji so tržni finančni instrumenti, ki služijo kot dokazilo dolga. Dolžniški vrednostni papirji imajo naslednje značilnosti:

(a)	datum izdaje, na katerega je izdan dolžniški vrednostni papir;

(b)	cena ob izdaji, po kateri vlagatelji kupijo dolžniške vrednostne papirje ob prvi izdaji;

(c)	datum odplačila ali datum zapadlosti, na katerega zapade v plačilo dokončno pogodbeno določeno poplačilo glavnice;

(d)	cena odplačila ali imenska vrednost, tj. znesek, ki ga mora izdajatelj plačati imetniku ob zapadlosti;

(e)	prvotna zapadlost, tj. obdobje od datuma izdaje do dokončnega pogodbeno določenega plačila;

(f)	preostala zapadlost, tj. obdobje od referenčnega datuma do dokončnega pogodbeno določenega plačila;

(g)

obrestna mera kupona, ki jo izdajatelj plača imetnikom dolžniških vrednostnih papirjev; kupon se lahko določi za celotno obdobje trajanja dolžniškega vrednostnega papirja ali se spreminja z inflacijo, obrestnimi merami ali cenami sredstev. Menice in brezkuponski dolžniški vrednostni papirji ne dajejo nobenih kuponskih obresti;

(h)	datumi kupona, na katere izdajatelj plača kupon imetnikom vrednostnih papirjev;

(i)	cena ob izdaji, cena odplačila in obrestna mera kupona se lahko določijo (ali poravnajo) v nacionalni valuti ali v tujih valutah.

Bonitetne ocene dolžniških vrednostnih papirjev, ki kažejo kreditno vrednost posamičnih izdaj dolžniških vrednostnih papirjev, izdajajo priznane agencije na podlagi bonitetnih kategorij.

V zvezi s točko (c): datum zapadlosti lahko sovpada s pretvorbo dolžniškega vrednostnega papirja v delnico. V tem kontekstu pretvorljivost pomeni, da lahko imetnik zamenja dolžniški vrednostni papir za navaden lastniški kapital izdajatelja. Zamenljivost pomeni, da lahko imetnik zamenja dolžniški vrednostni papir za delnice družbe, ki ni izdajatelj. Trajni vrednostni papirji brez določenega datuma zapadlosti se razvrstijo kot dolžniški vrednostni papirji.

1a.	Kratkoročni dolžniški vrednostni papirji (F.31)

Dolžniški vrednostni papirji s prvotno zapadlostjo enega leta ali manj in dolžniški vrednostni papirji, ki se odplačajo na poziv upnika.

1b.	Dolgoročni dolžniški vrednostni papirji (F.32)

Dolžniški vrednostni papirji s prvotno zapadlostjo, daljšo od enega leta, ali z zapadlostjo, ki ni določena.

2.	Lastniški kapital (F.51)

Lastniški kapital je finančno sredstvo, ki je terjatev na preostalo vrednost družbe po odplačilu vseh drugih terjatev. Lastništvo nad lastniškim kapitalom pravnih oseb je običajno izraženo v obliki deležev, delnic, potrdil o vlogi, kapitalskih udeležb ali podobnih dokumentov. Deleži in delnice imajo enak pomen.

Lastniški kapital je razdeljen na naslednje podkategorije: delnice, ki kotirajo na borzi (F.511), delnice, ki ne kotirajo na borzi (F.512), in drug lastniški kapital (F.519).

2a.	Delnice, ki kotirajo na borzi (F.511)

Delnice, ki kotirajo na borzi, so lastniški vrednostni papirji, ki kotirajo na borzi. Taka borza je lahko priznana borza vrednostnih papirjev ali katera koli druga oblika sekundarnega trga. Za delnice, ki kotirajo na borzi, se uporablja tudi izraz kotirajoče delnice. Obstoj tečajev za delnice, ki kotirajo na borzi, pomeni, da so tekoče tržne cene običajno takoj na voljo.

3.	Delnice ali enote investicijskih skladov (F.52)

Delnice investicijskih skladov so delnice investicijskega sklada, če ima sklad korporacijsko strukturo. V primeru vzajemnega naložbenega sklada se imenujejo enote. Investicijski skladi so podjetja za kolektivne naložbe, preko katerih vlagatelji združujejo sredstva za naložbe v finančna in/ali nefinančna sredstva.

Delnice investicijskih skladov se delijo na: delnice ali enote skladov denarnega trga (SDT) (F.521) in druge delnice ali enote investicijskih skladov, razen SDT (F.522).“

tabela v delu 2 se nadomesti z naslednjo:

„Sektor

Opredelitev

1.	Nefinančne družbe (S.11)

Sektor nefinančne družbe (S.11) sestavljajo institucionalne enote, ki so samostojne pravne osebe in tržni proizvajalci, njihova glavna dejavnost pa je proizvodnja blaga in nefinančnih storitev. Ta sektor vključuje tudi nefinančne neprave družbe.

2.	Centralna banka (S.121)

Podsektor centralna banka (S.121) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, katerih glavna funkcija je izdajanje denarja, vzdrževanje notranje in zunanje vrednosti denarja in posedovanje celote ali dela mednarodnih rezerv države.

3.	Institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122)

Podsektor institucije, ki sprejemajo vloge, razen centralne banke (S.122) vključuje vse finančne družbe in neprave družbe, razen tistih, ki se razvrščajo v podsektorja centralna banka in SDT, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom in poslujejo tako, da od institucionalnih enot sprejemajo vloge in za svoj račun dajejo posojila in/ali investirajo v vrednostne papirje.

4.	Skladi denarnega trga (SDT) (S.123)

Podsektor SDT (S.123) kot kolektivni naložbeni sistemi sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, razen tistih, razvrščenih v podsektorja centralna banka in kreditne institucije, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom. Poslujejo tako, da izdajajo delnice ali enote investicijskih skladov kot zelo podobne nadomestke za vloge institucionalnih enot in da za svoj račun investirajo predvsem v delnice/enote SDT, kratkoročne dolžniške vrednostne papirje in/ali vloge.

Investicijski skladi SDT zajemajo investicijske sklade, vzajemne naložbene sklade in druge kolektivne naložbene sisteme, katerih delnice ali enote investicijskih skladov so podobni nadomestki za vloge.

5.	Investicijski skladi razen skladov denarnega trga (S.124)

Podsektor investicijski skladi razen SDT (S.124), sestavljajo vsi kolektivni naložbeni sistemi, razen tistih, razvrščenih v podsektor SDT, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom. Poslujejo tako, da izdajajo delnice ali enote investicijskih skladov, ki niso zelo podobni nadomestki za vloge, in da za svoj račun investirajo predvsem v finančna sredstva, ki niso kratkoročna finančna sredstva, in v nefinančna sredstva (običajno nepremičnine). Investicijski skladi razen SDT zajemajo investicijske sklade, vzajemne naložbene sklade in druge kolektivne naložbene sisteme, katerih delnice ali enote investicijskih skladov se ne štejejo za zelo podobne nadomestke za vloge.

6.	Drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125)

Podsektor drugi finančni posredniki razen zavarovalnih družb in pokojninskih skladov (S.125) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom, tako da od institucionalnih enot prevzemajo obveznosti v oblikah, ki niso gotovina, vloge ali delnice investicijskih skladov ali povezane s shemami zavarovanja, pokojninskimi in standardiziranimi jamstvenimi shemami.

7.	Družbe, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in opravljajo posle listinjenja (DPFS)

DPFS so podjetja, ki opravljajo posle listinjenja. DPFS, ki izpolnjujejo merila za institucionalno enoto, se razvrstijo v podsektor S.125, v nasprotnem primeru pa se obravnavajo kot sestavni del nadrejene družbe.

8.	Izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126)

Podsektor izvajalci pomožnih finančnih dejavnosti (S.126) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo z dejavnostmi, ki so tesno povezane s finančnim posredništvom, vendar same niso finančni posredniki.

9.	Lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127)

Podsektor lastne finančne institucije in posojilodajalci (S.127) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se ne ukvarjajo s finančnim posredništvom ali opravljanjem pomožnih finančnih storitev in v katerih se večina njihovih sredstev ali obveznosti ne izvaja na odprtih trgih.

10.	Zavarovalne družbe (S.128)

Podsektor zavarovalne družbe (S.128) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledico združevanja tveganj, zlasti v obliki neposrednega zavarovanja ali pozavarovanja.

11.	Pokojninski skladi (S.129)

Podsektor pokojninski skladi (S.129) sestavljajo vse finančne družbe in neprave družbe, ki se v glavnem ukvarjajo s finančnim posredništvom kot posledico združevanja socialnih tveganj in potreb zavarovancev (socialno zavarovanje). Pokojninski skladi kot sistemi socialnega zavarovanja zagotavljajo dohodek po upokojitvi ter pogosto pokojnine za smrt in invalidnost.

12.	Država (S.13)

Sektor država (S.13) sestavljajo institucionalne enote, ki so netržni proizvajalci, katerih proizvodnja je namenjena individualni in kolektivni potrošnji, in se financirajo z obveznimi plačili enot, ki pripadajo drugim sektorjem, in institucionalne enote, ki se v glavnem ukvarjajo s prerazdeljevanjem nacionalnega dohodka in premoženja.

Sektor država je razdeljen na štiri podsektorje: centralna država (S.1311), regionalna država (S.1312), lokalna država (S.1313) in skladi socialne varnosti (S.1314).

13.	Gospodinjstva (S.14)

Sektor gospodinjstva (S.14) sestavljajo posamezniki ali skupine posameznikov kot potrošniki in kot podjetniki, ki proizvajajo tržno blago ter nefinančne in finančne storitve (tržni proizvajalci), če blaga in storitev ne proizvajajo ločeni subjekti, ki se obravnavajo kot neprave družbe. Vključeni so tudi posamezniki ali skupine posameznikov kot proizvajalci blaga in nefinančnih storitev za izključno lastno končno porabo.

14.	Nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15)

Sektor nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (S.15) sestavljajo nepridobitne institucije, ki so ločene pravne osebe in opravljajo storitve za gospodinjstva ter so zasebni netržni proizvajalci. Njihovi glavni viri so prostovoljni prispevki v gotovini ali v naravi od gospodinjstev v njihovi vlogi kot potrošniki, plačila države in dohodek od lastnine.“

del 3 se spremeni na naslednji način:

(a)	odstavku 2 se doda naslednji stavek: „Finančne transakcije vključujejo zlasti odpis dolgov z medsebojnim sporazumom med dolžnikom in upnikom (odpis dolga ali odpust dolga).“ ;

(b)

prva alinea odstavka 4 se nadomesti z naslednjo:

„—

Prevrednotenja zaradi cen vključujejo spremembe vrednosti stanj ob koncu obdobja, ki nastanejo v referenčnem obdobju zaradi sprememb referenčne vrednosti, po kateri so zabeležena, tj. dobički ali izgube imetij. Vključujejo tudi spremembe finančnih terjatev zaradi delnih odpisov, ki odražajo dejanske tržne vrednosti finančnih terjatev, s katerimi se lahko trguje.“

;

(c)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.

Druge spremembe obsega se nanašajo na spremembe obsega sredstev, ki lahko nastanejo na strani vlagatelja zaradi česar koli od naslednjega: (a) spremembe v statističnem zajetju populacije (npr. prerazvrstitev in prestrukturiranje institucionalnih enot (*1), (b) prerazvrstitve sredstev, (c) napak v poročanju, ki so bile odpravljene pri podatkih, ki se poročajo samo v omejenem časovnem obdobju, (d) odpisov ali delnih odpisov slabih dolgov, kadar so ti v obliki vrednostnih papirjev, s strani upnikov, (e) sprememb rezidenčnosti vlagatelja.

(*1) Na primer, pri združitvah in pripojitvah prenos finančnih sredstev in obveznosti prevzemne družbe, ki obstajajo med prevzeto družbo in tretjimi osebami.“ "

(*1) Na primer, pri združitvah in pripojitvah prenos finančnih sredstev in obveznosti prevzemne družbe, ki obstajajo med prevzeto družbo in tretjimi osebami.“ “

Na vrh

Izberite preskusne funkcije, ki jih želite preveriti.